Spraševalec: Ali bi bilo v nekih okoliščinah mogoče kakšno delovanje brez opazovalca – kakšno vprašanje ali kakšno delovanje?
Krishnamurti: Ponovno, ali postavljate to vprašanje s te strani reke ali z drugega brega? Če ste na drugem bregu, ne boste postavili tega vprašanja; če ste na onem bregu, bo vaše delovanje z onega brega. Potemtakem obstaja zavedanje tega brega, z vso njegovo zgradbo, njegovo naravo in z vsemi njegovimi pastmi in poskus pobega iz pasti je padec v drugo past. In kakšna mrtvaška monotonost je v vsem tem! Zavedanje nam kaže naravo pasti in zato je zanikanje vseh pasti: tako je um sedaj prazen. Je prazen ''mene'' in pasti. Ta um ima drugačno kvaliteto, drugačno razsežnost zavedanja. To zavedanje se ne zaveda, da se zaveda.
Spraševalec: Moj bog, to je pretežko. Pravite stvari, ki se zdijo resnične, ki zvenijo resnične, toda jaz še ne razumem. Ali lahko to poveste na drug način? Ali me lahko porinete ven iz moje pasti?
Krishnamurti: Nihče vas ne more poriniti ven iz vaše pasti – ne guru, ne mamilo, ne mantra, nihče, vključno z menoj – nihče, še posebej jaz sam. Vse, kar morete narediti je, da se od začetka do konca zavedate, ne da bi na sredi tega postali nepozorni. Ta nova kvaliteta zavedanja je pozornost in v tej pozornosti ni meja, ki jih je naredil 'jaz'. Ta pozornost je najvišja oblika kreposti, zato je to ljubezen. To je najvišja inteligenca in pozornosti ne more biti, če ne občutite zgradbo in naravo teh pasti, ki jih je naredil človek.
