Ta blagoslov je tam, kjer ste vi

...nadaljevanje...

To poslušanje je tako kot videnje, opazovanje, zelo pomembno. Nikoli ne opazujemo. Opazujemo stvari, ki nam ustrezajo, ki so prijazne. Opazujemo le, če obstaja nagrada ali kazen. Ne vem, če ste opazili, da naša celotna vzgoja, vsa naša izobrazba in vse naše dnevno življenje temelji na enem principu: nagradi in kazni. Meditiramo zato, da bi bili nagrajeni, 'napredujemo' zato, da bi bili nagrajeni in tako dalje. Ko iščemo nagrado, fizično ali psihološko, v tem iskanju nagrade obstaja tudi kazen – če nagrada ni zadovoljujoča. Torej, ali lahko poslušamo drug drugega kot taka, zaradi sebe, ne zaradi nečesa drugega?Ali bi lahko poslušali, kot bi poslušali čudovito glasbo ali pesem ptice, z vsem našim srcem, z vsem našim umom, z vso energijo, ki jo imamo? Potem lahko gremo zelo daleč.
Največ človeških bitij, vsi mi, iščemo varnost in ta ima mnogo oblik. Varnost je zelo pomembna: Če nismo varni, tako telesno kot psihološko, naši možgani ne morejo ustrezno, polno, energijsko delovati. Mi moramo imeti varnost. Toda telesne varnosti nimajo milijoni in milijoni ljudi; imajo komaj en obrok dnevno. In mi, tako imenovani izobraženi, uspešni ljudje, ves čas, zavestno ali kako drugače, iščemo vrsto varnosti, ki nas bo popolno zadovoljila. Želimo varnost in potrebna je oboja, tako biološka kot psihološka. Toda pri našem iskanju varnosti se nikoli ne sprašujemo, kaj je ne-varnost. Če lahko skupaj odkrijemo, kaj je ne-varnost in za kaj smo ne-varni, potem se v samem njenem razkritju zelo naravno pripeti varnost.
Torej, kaj je ne-varnost? Zakaj smo v našem odnosu drug do drugega tako ne-varni? V zunanjem svetu obstaja velikanska motnja, nemir in agonija in vsak želi svoje lastno mesto, svojo lastno varnost in želi pobegniti iz tega strašnega stanja ne-varnosti.
Torej, ali lahko skupaj raziščemo, zakaj smo ne-varni – ne, kaj je varnost, ker je lahko vaša varnost privid. Vaša varnost je lahko v kakšnem romantičnem konceptu, v neki predstavi, tradiciji ali v družini in imenu. Kaj ta beseda 'ne-varnost' pomeni? V vašem odnosu do vašega moža ali žene ne obstaja občutek popolne varnosti. Vedno obstaja to ozadje, ta občutek, da vse ni popolnoma v redu. Torej, raziščite z mano, zakaj so človeška bitja ne-varna. Ali je to zato, ker nimajo službe? V deželi kot je ta, ki je prenaseljena, je verjetno deset tisoč ljudi na eno delovno mesto. Ali ne veste vsega tega ali pa si jaz izmišljam? Če ne bi bili ne-varni, ne bi govorili o bogovih, ne bi govorili o varnosti. Ker nismo varni, iščemo nasprotje.
nadaljevanje...

Ta blagoslov je tam, kjer ste vi

...nadaljevanje

GOVOR 2

Misel in čas sta vedno skupaj. Nista dve različni gibanji.

Ali lahko nadaljujemo s tistim, o čemer smo govorili včeraj zvečer? To v resnici ni govor, temveč pogovor med nami, pogovor med dvema prijateljema – prijateljema, ki se dolgo časa poznata, ki ne poskušata drug na drugega narediti vtisa, ali drug drugega o čemerkoli prepričati; sva samo prijatelja. Skupaj lahko igrava golf, se sprehajava, gledava nebo, drevesa, zelene jase in čudovite gore. In pretresava najine intimne probleme – probleme, ki jih nisva zmožna rešiti, zadeve, ki nas begajo, živeč kot živimo v modernem svetu z vsemi njegovimi težavami, hrupom in prostaštvom. Skrbi nas, kaj bodo človeška bitja postala in zakaj so po milijonih letih to, kar so zdaj; nespametna, vraževerna, verujoč v karkoli, lahkoverna in ujeta v organizacije. Tako boste vi in govorec skupaj govorili o stvareh. To pomeni, da vi zgolj ne poslušate govorca, temveč stopite v duh, v raziskovanje. Torej morate, kolikor je le mogoče, trenirati svoje možgane. Ne sprejmite nič, kar on reče.
Bodite skeptični, sprašujte, preiskujte in če želite, bomo šli skupaj na dolgo potovanje, ne samo zunanje, temveč notranje, v celoten duševni svet: svet misli, svet žalosti, svet strahu in muk.
To ni predavanje, da bi se vas informiralo ali poučevalo. Toda skupaj bomo imeli dvogovor, pogovor, ne da bi vztrajali pri svojih posebnih verovanjih ali prepričanjih, izkušnjah ali praznoverjih, temveč da bi se med nadaljevanjem menjali, spreminjali. Torej, ne obstaja vprašanje kakršnegakoli propagiranja, poskušanja prepričati vas v sploh karkoli. Nasprotno, mi moramo dvomiti, spraševati, preiskovati in kot prijatelji poslušati drug drugega.
Poslušanje je umetnost, ki so ga le redki med nami zmožni. Nikoli dejansko ne poslušamo. Beseda ima zvok, in ko ne poslušamo zvoka, jo razlagamo, poskušamo prevesti v naš lastni posebni jezik ali tradicijo. Nikoli ne poslušamo ostro, brez vsakega izkrivljenja. Tako govorec spoštljivo predlaga, da vi tako poslušate in ne razlagate, kaj on reče. Ko pripovedujete vznemirljivo zgodbo majhnemu dečku, vas posluša z izjemno radovednostjo in energijo. Želi vedeti, kaj se bo zgodilo in razburjeno čaka prav do samega konca. Toda mi odrasli ljudje smo izgubili vso to radovednost, energijo za odkrivanje, energijo, ki je potrebna, da bi zelo jasno videli stvari takšne, kot so, brez vsake izkrivljenosti. Nikoli drug drugega ne poslušamo. Nikoli ne poslušate svoje žene, ali ne? Poznate jo preveč dobro, ali ona vas. Ne obstaja občutek globokega spoštovanja, prijateljstva, sloge, ki bi vaju pripravil, da poslušata drug drugega, če hočeta ali ne. Toda, če poslušate tako popolnoma, je prav to dejanje poslušanja velik čudež.
nadaljevanje ...