... nadaljevanje poglavja Kako živeti v tem svetu

... nadaljevanje poglavja Kako živeti v tem svetu iz Krishnamurtijeve knjige knjige Nujnost
spremembe

Spraševalec: Da, to razdrobljenost zelo jasno vidim in ravno tako začenjam opažati, da je odgovorno človeško bitje.

Krishnamurti: Vi ste človeško bitje!

Spraševalec: Ali lahko potem živim drugače od tega, kar sem sam? Nenadoma spoznavam, da mora priti v meni do novega rojstva, novega uma, novega srca, novih oči, če naj živim na popolnoma drugačen način. Ravno tako sem spoznal, da se to še ni zgodilo. Živim na sebi lasten način in ta način dela življenje takšno, kot je. Toda, kako to zapustiti?

Krishnamurti: Od tu ne greste nikamor! Ni nobenega odhajanja. Odhajanje, ali iskanje ideala, ki mislimo, da je boljši, nam da občutek, da napredujemo, da se gibljemo proti boljšemu svetu. Toda to gibanje sploh ni gibanje, ker iz svoje bede, zmede, pohlepa in zavisti projiciramo konec. Tako je ta konec, ki naj bi bil nasprotje tega, kar je, v resnici enak temu, kar je, in ga povzroča to, kar je. Zato ustvarja spor med tem, kar je, in tem, kar naj bi bilo. Od tu izvirata naša osnovna zmeda in spor. Konec ni tamle, niti na drugi strani zidu; začetek in konec sta tu.

Spraševalec: Gospod, prosim, počakajte trenutek. Tega sploh ne razumem. Ali mi pravite, da je ideal tega, kar naj bi bilo, rezultat nerazumevanja tega, kar je? Ali mi pravite, da je to, kar naj bi

bilo, to, kar je, in to gibanje od tega, kar je, k temu, kar naj bi bilo, v resnici sploh ni gibanje?

Krishnamurti: To je ideja, to je izmišljotina. Če razumete to, kar je, čemu potem potreba po tem, kar naj bi bilo?

Spraševalec: Ali je to tako? Razumem to, kar je. Razumem zverinskost vojne, grozo ubijanja in ker to razumem, imam ta ideal neubijanja. Ideal je rojen iz mojega razumevanja tega, kar je, zato to ni pobeg.

Krishnamurti: Če razumete, da je ubijanje grozno, ali zato, da ne bi bilo ubijanja, morate imeti ideal? Mogoče nam ni jasna beseda razumevanje. Ko rečemo, da nekaj razumemo, iz tega sledi, ali ne, da smo se naučili vsega, kar nam mora to povedati? To smo raziskali in odkrili resnico ali neresnico tega. To tudi pomeni, ali ne, da to razumevanje ni intelektualna zadeva, temveč da to čutimo globoko v našem srcu? Samo takrat, ko sta um in srce v popolni harmoniji, obstaja razumevanje. Potem rečemo: ''To sem razumel in s tem zaključil.'' In to nima več vitalnosti, da bi povzročalo nadaljnji spor. Ali tej besedi razumeti oba dajeva enak pomen?

Spraševalec: Pred tem nisem, toda sedaj vidim, da je to, kar govorite, resnica. Vendar, odkrito, totalnega nereda sveta, ki je, kot ste tako pravilno opozorili, moj lastni nered, ne razumem na ta način. Kako to lahko razumem? Kako naj se popolnoma poučim o neredu, celotnem neredu in zmedi sveta in samega sebe?

Krishnamurti: Prosim, ne uporabljajte besede kako.

... nadaljevanje sledi.

Kako živeti v tem svetu?

Kako živeti v tem svetu?
Poglavje iz Krishnamurtijeve knjige
Nujnost spremembe

Spraševalec: Prosim, gospod, ali bi mi lahko povedali, kako naj živim v tem svetu? Ne želim biti del njega, pa vendar moram v njem živeti, moram imeti hišo in zaslužiti za življenje. In moji sosedje so iz tega sveta; moji otroci se igrajo z njihovimi in tako postanemo del te grde zmešnjave, pa najsi to želimo ali ne. Želim odkriti, kako naj živim v tem svetu, ne da bi iz njega bežal, ne da bi šel v samostan ali z jadrnico okrog sveta. Svoje otroke želim drugače izobraziti, toda najprej bi rad vedel, kako naj živim, obkrožen s tako veliko nasilja, pohlepa, hinavščine, tekmovalnosti in surovosti.

Krishnamurti: Ne delajmo iz tega problema. Ko karkoli postane problem, se ujamemo v njegovo reševanje in potem problem postane kletka, ovira za nadaljnje raziskovanje in razumevanje. Ne skrčimo vsega življenja na ogromen in zapleten problem. Če je vprašanje postavljeno zato, da bi presegli družbo v kateri živimo, ali za to družbo našli zamenjavo, ali iz nje poskusili pobegniti, čeprav v njej živimo, mora to neizogibno voditi v protislovje in hinavsko življenje. To vprašanje ravno tako vsebuje, ali ne, popolno zanikanje ideologije? Če resnično raziskujete, ne morete začeti z zaključkom in vse ideologije so zaključek. Torej moramo začeti z odkrivanjem, kaj vi mislite z življenjem.

Spraševalec: Gospod, prosim, pojdimo korak za korakom.

Krishnamurti: Zelo sem vesel, da se lahko potrpežljivo, z raziskujočim srcem in umom, korak za korakom v to podamo. Torej, kaj mislite z življenjem?

Spraševalec: Tega nisem nikoli poskusil izraziti z besedami. Osupel sem, ne vem kaj storiti, kako živeti. V vse sem nehal verovati – v religije, filozofije in politične utopije. Med posamezniki in med narodi divja vojna. Vse je dovoljeno v tej permisivni družbi – ubijanje, izgredi, cinično zatiranje ene dežele od druge in nihče v zvezi s tem ne naredi ničesar, kajti vmešavanje bi mogoče pomenilo svetovno vojno. Z vsem tem sem soočen in ne vem, kaj storiti; Sploh ne vem, kako naj živim. Ne želim živeti sredi takšne zmede.

Krishnamurti: Kaj je to, kar vi iščete – drugačno življenje, ali novo življenje, ki pride z razumevanjem starega življenja? Če želite živeti drugačno življenje, ne da bi razumeli, kaj povzroča to zmedo, boste vedno v protislovju, v sporu, v zmedi. In to seveda sploh ni novo življenje. Torej, ali iščete novo življenje, ali prikrojeno nadaljevanje starega, ali razumevanje starega?

Spraševalec: Sploh nisem gotov, kaj želim, toda začenjam razumeti, kaj ne želim.

Krishnamurti: Ali to, kar ne želite, temelji na svobodnem razumevanju ali na vašem užitku in bolečini? Ali presojate iz vašega revolta, ali pa vidite vzrok tega konflikta in bede in zato, ker to vidite, to odklanjate?

Spraševalec: Sprašujete me preveč stvari. Vse, kar vem je, da želim živeti drugačno življenje. Ne vem, kaj to pomeni. Ne vem, zakaj to iščem. In kot sem rekel, sem zaradi tega popolnoma ves iz sebe.

Krishnamurti: Vaše temeljno vprašanje je, ali ne, kako naj živite v tem svetu? Preden odkrijete, najprej poglejmo, kaj je ta svet. Svet ni samo vse to, kar nas obkroža, je tudi naš odnos do vseh teh stvari in ljudi, do sebe, do idej. Je naš odnos do lastnine, do ljudi, do konceptov – dejansko naš odnos do toka dogodkov, ki jih imenujemo življenje. To je svet. Vidimo delitev po narodnostih, po religijah, ekonomskih, političnih, družbenih in etničnih skupinah; ves svet je razbit in je na zunaj prav tako razdrobljen, kot so človeška bitja znotraj sebe. Dejansko je ta zunanja razdrobljenost manifestacija notranje razklanosti človeškega bitja.

... se nadaljuje ...

... nadaljevanje ...

Življenje in delo

Otroška leta

Predavanje je bilo v angleščini, ki jo je Krishnamurti zelo slabo poznal. Učitelju se je zdel tako neumen, da ga je redno pošiljal iz razreda ven na verando. Skoraj vsak dan je bil tepen, ker se ni naučil svoje lekcije. Včasih je ostal pozabljen na verandi do konca pouka, dokler ni ponj prišel Nitya in ga, vsega v solzah, za roko odpeljal domov.

Dečka sta prišla v Adyar v strašnem stanju; podhranjena, pogrizena od komarjev in ušiva.

Njuna edina zabava so bili večerni obiski plaže in veslanje z vaškimi dečki.

Manj kot tri tedne potem, ko se je Krishnamurtijeva družina naselila v Adyarju, je tja prišel Charles Leadbeater, jasnovidec in pomemben predavatelj Teozofskega društva.

Dve mladi tajnici sta ga opozorili na Krishnamurtija in Nityo. Odšel je na plažo, kjer ga je osupnila Krishnamurtijeva prelepa avra, v kateri ni bilo niti sledu sebičnosti.

Prosil je njegovega očeta naj ga pripelje v njegove prostore.

To pa je Krishnamurtijev zapis o prvem srečanju z Leadbeaterjem.

''Ko sem prvič stopil v njegovo sobo, sem bil močno prestrašen, saj se je večina indijskih dečkov bala Evropejcev. Ne vem, kaj je ustvarilo tak strah, toda ne glede na razliko v barvi kože, kar je bil eden od vzrokov, je bilo veliko politične agitacije in naša domišljija je bila razburkana od različnih govoric. Ravno tako moram priznati, da so bili Evropejci do Indijcev v glavnem neprijazni in videl sem mnogo krutih dejanj. Za mene je bilo veliko presenečenje, kako drugačen in kako prijazen je ta Anglež.''