Ta blagoslov je tam, kjer ste vi

Odlomek iz knjige

Naši možgani, ki so osupljivo svobodni na enem področju, so psihološko pokveka.

Ta je dialog med nami, pogovor med prijatelji. Tako to ni predavanje, da bi vam dal napotke, vas obvestil ali vodil. Skupaj bomo pretresli mnogo stvari, zagotovo vas ne bom v nič prepričeval ali vas obveščal o novih idejah, novih zamislih, zaključkih ali idealih. Skupaj si bomo ogledali celoten svet takšen, kot ta je, kar se dogaja ne le na enem delu sveta, temveč tudi v ostalem svetu. Skupaj. In govorec misli skupaj. Vi in on boste opazovali, brez vsake pristranosti, brez vsakega predsodka, kar se globalno dogaja.
Tako je to resen pogovor, ne nekaj intelektualnega, čustvenega ali čaščečega. Torej, mi moramo trenirati svoje možgane. Moramo biti skeptični, moramo dvomiti, moramo spraševati in ne smemo sprejeti nič, kar nekdo drugi reče – vključno z vsemi vašimi guruji in svetimi knjigami. V svetu je prišlo do krize. Ta kriza ni zgolj ekonomska; prej je psihološka.
Na tej zemlji živimo preko milijon let in med tem dolgim razdobjem smo doživeli vse vrste katastrof in vse vrste vojn. Civilizacije so izginile; prav tako kulture, ki so oblikovale obnašanje človeških bitij. Imamo številne voditelje, politične in religiozne z vsemi zvijačami, s katerimi zlorabljajo človeška bitja. In po tej velikanski evoluciji človeških možganov smo, kar smo bili – precej primitivni, barbarski, kruti in vedno pripravljeni na vojno. Sedaj vsak narod kopiči orožje. In človeška bitja smo ujeta v to kolo časa. Nismo se veliko spremenili; še vedno smo barbari z vsemi vrstami praznoverij in verovanj. Kje smo ob koncu vsega tega?
Nadaljevanje sledi …

O revoluciji v umu

Iz govora v Gstaadu

To, s čimer se ukvarjamo, je uničenje uma, da bi se lahko zgodilo nekaj novega. In to je tisto, o čimer bomo na vseh teh srečanjih razpravljali; kako v umu izpeljati revolucijo. Revolucija mora biti; mora biti totalno uničenje vseh včeraj, drugače ne bomo zmožni spoznati novega. In življenje je, tako kot ljubezen, vedno novo. Ljubezen nima včeraj ali jutri; je vedno nova …
Torej, če ste voljni, če je to tudi vaš namen, se bomo poglobili v vprašanje, kako spremeniti top, izmučen, prestrašen um, um, ki ga muči žalost, ki pozna tako mnogo bojev, tako mnogo obupa, tako veliko užitkov, um, ki je postal tako star in ni nikoli spoznal, kaj je to, biti mlad. Če želite, se bomo v to poglobili. Vsaj jaz se bom v to poglobil, če se vi boste ali pa ne. Vrata so odprta in vi svobodno pridete ali odidete. To ni prisilno poslušanje; torej, če ne želite, je bolje, da tega ne slišite; kajti, to, kar slišite, če tega ne želite slišati, postane vaš obup, vaš strup. Tako od samega začetka veste, kakšni so nameni govorca: da bomo obrnili vsak kamen, da bomo raziskali vse skrivnosti, ki se skrivajo v umu, jih odprli in uničili njihovo vsebino, in da bo iz tega uničenja ustvarjeno nekaj novega, nekaj, kar se popolnoma razlikuje od katerekoli stvaritve uma.

Krishnamurtijev intervju

Krishnamurtijev intervju za avstralsko televizijo,

se je začel z branjem sledečega odlomka iz knjige The Penguin Krishnamurti Reader:
Naš problem je potem, kot ga vidim jaz, da smo omejeni, nadvladani z verovanjem, znanjem. In ali je mogoče, da se um osvobodi od včeraj in od verovanja, ki ga je pridobil skozi proces včerajšnjega. Ali je mogoče za mene, kot posameznika in vas kot posameznika, da živiva v družbi in da sva vendarle osvobojena verovanj, v katerih sva bila vzgojena? Ali je mogoče, da je um prost vsega tega znanja, avtoritete?
Novinar je potem vprašal: 'Krishnamurti, ali pravite, da je napačno verovati v to, kar ste vi ugotovili, da je resnično?'
Del Krishnamurtijevega odgovora: Gospod, ali je verovanje sploh potrebno? Zakaj imamo verovanja? Verjetno v nekaj verjamete, ker dejansko ne vidite tega, kar je. Če dejansko vidite to, kar je – to, kar je, v smislu, kaj se dejansko dogaja, tako zunanje v zunanjem pojavu, in notranje – zakaj je potem sploh potreba po verovanju? Vi ne verjamete da sonce vzhaja. Ono je tu, vi ga vidite. Celoten problem verovanj se zdi popolnoma napačen …
Potem je novinar vprašal: To pomeni, ali ne, popolnoma drugačen vidik izobraževanja? Kajti, končno, izobraževanje vceplja verovanja.
Odgovor: Očitno. Izobraževanje, kakršnega poznamo sedaj, je v resnici obdelovanje enega kotička ogromnega polja. Ukvarjamo se s tem majhnim kotičkom, z njegovim tehnološkim znanjem, pogojujemo um z informacijami in zanemarjamo celotno polje; in zato obstaja neravnovesje. Tehnološko smo prišli zelo daleč, psihološko pa smo zelo primitivni. Še vedno smo na stopnji plemenskih sporov z našimi prepričanji, našimi bogovi, našimi ločenimi narodnostmi… Vse to moramo opustiti, kar pomeni soočenje s strahom, strahom, da bi ostali sami, s strahom, da bi odvrgli vso to nesmiselnost, ves ta, če smem uporabiti besedo, cirkus, ki je postal religija. Opustitev vsega tega pomeni, da se človek mora zavedati in tako biti zelo občutljiv in čuječ in zato inteligenten. To je tista inteligenca, ki bo spremenila družbo.