Ta blagoslov je tam, kjer ste vi

… nadaljevanje ….
Prav tako je eden od dejavnikov naših življenj, ki jih živimo v razdrobljenosti, strah. To je navadno človeško dejstvo. Človeška bitja so prav od začetka časa prestrašena. In nikoli niso rešila problema. Če sploh ne bi bili prestrašeni, ne bi bilo bogov, obredov, ne molitev. Naš strah je tisti, ki je ustvaril vse bogove, vsa božanstva in guruje z njihovimi nesmisli. Ali se lahko poglobimo v vprašanje, zakaj človeška bitja živijo v strahu, in ali se je mogoče strahu popolnoma osvoboditi, ne občasno, ne tu in tam? Ali se lahko zavedate objektov strahu in prav tako notranjih vzrokov strahu? Lahko rečete: ''Ni me strah'', toda vse vaše okolje je zgrajeno na strahu.
Kaj je strah? Ali se ne bojite? Če boste, za spremembo, resnično iskreni, ali ne boste rekli: ''Bojim se''? Bojim se smrti, bojim se izgubiti službo. Bojim se svoje žene ali moža. Bojim se javnega mnenja. Bojim se, da me ne bi kot pomembnega učenca priznal moj guru. Bojim se teme. Bojim se tako mnogo stvari. Ne govorimo o objektih strahu, strahu pred nečim. Raziskujemo strah kot tak, sam po sebi. Tako sprašujemo: Kaj je vzrok strahu in kaj je strah brez vzroka? Ali obstaja takšna stvar, kot je strah brez vzroka? Ali pa beseda 'strah', zvok strahu, v nas prikliče strah? Na primer, ko slišite besedo 'komunizem', boste na njo reagirali, če ste kapitalist ali celo, če ste socialist. In ko slišite besedo 'strah' se na njo odzovete, ali ne? Seveda se. Torej, ali beseda ustvari strah ali pa se beseda razlikuje od strahu? Sprašujemo, ali se beseda 'strah' razlikuje od dejstva, ali pa beseda ustvari dejstvo? To si moramo razjasniti. Če ne bi bilo takšne besede kot je 'strah' ali bi strah obstajal? Vidite, gospod, beseda 'ljubezen' ni tisti žar. Podobno naj ne bi bila dejanska beseda 'strah', občutek napetosti, življenje v stanju živčnosti. Veste, kaj strah naredi ljudem. Živijo v slepoti, ves čas so prestrašeni, prestrašeni, prestrašeni in njihova življenja se uničujejo. Tako pravimo, da beseda ni dejstvo, beseda ni stvar. To mora biti popolnoma jasno. Torej, kaj je vzrok strahu?
Samo malo. Govorec vam je postavil to vprašanje: Kaj je vzrok strahu? Kako to poslušate? To vprašanje ima svojo lastno vitalnost, svojo lastno energijo. To je zelo resno vprašanje, ni zgolj intelektualno. Če ostanete z vprašanjem in ne poskušate najti odgovor, se samo vprašanje začne razkrivati. Vzemimo, da vam z vso resnostjo rečem: ''Ljubim vas.'' To rečem iz vsega srca. Kako to poslušate? Ali to poslušate, ali pa v to vstopijo vse vaše reakcije? Morda niste nikoli ljubili. Lahko ste poročeni, imate spolnost, otroke, pa morda ne veste, kaj je ljubezen. Verjetno ne veste. To je lahko dejstvo. Če ste ljubili, ne bi bilo predstav, ločenosti. Torej, kaj je vzrok strahu? Če lahko, kar se da spoštljivo predlagam, to poslušajte. Postavite to vprašanje sebi in ne poskušajte najti odgovora. Kajti, če poskušate najti odgovor – kar pomeni najti vzrok in strah končati – to pomeni, da se 'vi' razlikujete od strahu. Toda, ali se razlikujete od strahu? Ali pa ste strah? Če ste lakomni, ali se lakomnost od vas razlikuje? Če ste jezni, ali se jeza od vas razlikuje? Vi ste jeza, vi ste lakomnost. Torej ste strah. Seveda. Ali lahko priznate – ne priznate, temveč vidite dejstvo – da je jeza vi, lakomnost je vi, strah je vi? Toda sedaj ste ločili sebe od strahu in tako rečete: v zvezi s tem moram nekaj storiti. In v zvezi s tem nekaj počnete že petdeset tisoč let; iznašli ste bogove, pudža in še vse ostalo, kar je tega.
... nadaljevanje sledi ...

Ta blagoslov je tam, kjer ste vi

Torej, slišali ste dejstvo, da je ves čas sedaj. Lahko se strinjate, lahko se ne strinjate. To je strašna stvar – to strinjanje in nestrinjanje. Zakaj se naj bi strinjali ali nestrinjali? Dejstvo je, da sonce vzhaja na vzhodu. S tem se ne strinjate ali nestrinjate. Torej lahko odrinemo vstran naše pogojevanje strinjanja ali nestrinjanja, tako da lahko jaz in vi gledamo dejstva, tako, da ni delitve med temi, ki se strinjajo in tistimi, ki se ne. Potem je samo videnje stvari, kot one so. Lahko rečete, jaz ne vidim. Toda to je že druga zadeva. Potem se lahko poglobimo v to, zakaj ne vidite. Toda, ko vstopimo v področje strinjanja ali nestrinjanja, postanemo bolj in bolj zmedeni.
Govorec je rekel, da so naša življenja razdrobljena, naši načini razmišljanja so razdrobljeni. Ste poslovnež, zaslužite zelo veliko denarja in potem zgradite tempelj ali dajete v dobrodelne namene. Poglejte nasprotje, ki je v tem. Nikoli nismo do sebe globoko pošteni – ne pošteni, zato, da bi bili nekaj drugega ali da bi razumeli nekaj drugega. Toda, da bi nam bilo jasno in da bi imeli popoln občutek za poštenost, ne smemo imeti nobenih iluzij. Če izrečete laž, vi to veste in rečete: ''Kar sem rekel, je bila laž'' in to ne skrivate. Ko ste jezni, ste jezni in poveste, da ste jezni. Za to ne najdete vzrokov, razlag ali pa se poskušate tega rešiti. To je zelo potrebno, če se boste poglabljali v mnogo globlje stvari, tako kot to počnemo sedaj. Ne predelajte dejstva v idejo, temveč ostanite z dejstvom – to zahteva zelo jasno zaznavo.
Torej, ko to slišite, boste rekli: ''Da, to logično, intelektualno razumem'', in vprašali boste: ''Kako naj povežem to, kar sem intelektualno, logično razumel, s tem, kar sem slišal? Kaj je resnica?'' Tako ste že ustvarili delitev med intelektualnim razumevanjem in dejanjem. Ali to vidite? Torej poslušajte, samo poslušajte. S tem nič ne počnite. Ne vprašajte: ''Kako naj kaj dobim? Kako naj končam mišljenje in čas?'' – kar ne morete. To bi bil absurd, ker ste rezultat časa in mišljenja. Samo vrteli se boste v krogu. Toda poslušajte, ne reagirajte, ne sprašujte, kako, temveč dejansko poslušajte – kot bi poslušali očarljivo glasbo ali klic ptice – trditev, da je ves čas v sedaj in da je mišljenje gibanje.
Mišljenje in čas sta vedno skupaj. Nista dve ločeni gibanji, temveč eno nenehno gibanje. To je dejstvo. Prisluhnite mu.
Potem se želite poistovetiti, in to je eden od vzrokov razdrobljenosti naših življenj, tako kot sta čas in mišljenje. Prav tako si želite varnosti in zato poženete korenine. To so dejavniki razdrobitve. Prisluhnite temu. Ne storite ničesar. Torej, če zelo skrbno poslušate, samo to poslušanje ustvari svojo lastno energijo. Če poslušate dejstvo tega, kar je bilo rečeno in ne reagirate – ker vi to samo poslušate – to pomeni zbiranje vse vaše energije za poslušanje. To pomeni dajanje poslušanju izjemno pozornost. In to samo poslušanje poruši dejavnike ali vzroke razdrobljenosti. Če nekaj počenjate, potem delujete na dejstvo. Če obstaja opazovanje brez izkrivljenosti, brez predsodkov, potem samo to opazovanje, sama zaznava, ki je ogromna pozornost, izžge občutek časa, mišljenja in vsega ostalega.
… nadaljevanje ….