Vpraševanje Krishnamurtija

…nadaljevanje …
JS: Sedaj to primerjajte s tem, kar obstaja danes.
K: Kaj danes obstaja? Sem posameznik, izpolniti moram svoje lastne želje, svoje lastne impulze, svoje lastne instinkte, svoje lastne karkoli že in to ustvarja pustošenje.
JS: Torej želimo preoblikovati eno stanje v drugega.
K: Ne morete preoblikovati:
JS: V redu, kaj lahko storite?
K. Spremeniti, mutirati. Ne morete spremeniti ene oblike v drugo. Spoznajte resnico, da ste dejansko tudi preostanek človeštva. Gospod, ko boste to videli, ko boste to čutili v – če smem uporabiti besedo – v svojem črevesju, svoji krvi, potem se bo spremenila vaša celotna dejavnost, vaš drža, vaš način življenja. Potem boste imeli odnos, ki ne bosta dve, prepirajoči se, predstavi. Odnos, ki je življenje, živo, polno nečesa, lepote. Toda zopet smo nazaj pri izjemi.
JS: One obstajajo. Osredotočimo se na to.
K: Domnevajmo, gospod, da ste vi ena od izjem – samo domnevajmo. Kakšen je vaš odnos do mene, ki sem zgolj preprosta oseba? Ali imate z mano kakšen odnos?
JS: Sva ista vrsta.
K: Da, toda stopiti morate iz tega, vi ste izjema. O tem govoriva. Vi ste izjema in jaz nisem, drži? Kakšen je vaš odnos z mano? Ali ga imate? Ali pa ste zunaj in mi poskušate pomagati?
JS: Ne, z vami imam odnos in odgovornost, kajti vaše blagostanje bo vplivalo na moje blagostanje. Najino blagostanje je eno in isto.
K: Toda vi ste izjema, vi ne kopičite psihološke stvari. Ste zunaj kategorije, jaz pa ves čas, saj veste, vse zbiram. Obstaja velika razlika med svobodo in človekom v zaporu. Sem v zaporu, ki ga sam ustvarjam, ki ga ustvarjajo politiki, knjige in vse ostalo. Sem v zaporu in vi niste, ste svobodni. In rad bi bil biti takšen kot ste vi.
JS: Rad bi vam pomagal, da se osvobodite.
K: Zatorej, kakšen je najin odnos? Pomočnik? Ali pa imate resnično sočutje, ne zame, temveč njegov žar, dišavo, globino, lepoto, vitalnost in inteligenco sočutja, ljubezni. To je vse. To bo veliko bolj pomagalo, kot pa vaša odločitev, da mi pomagate.
JS: Tu se popolnoma strinjava. Tako tudi sam vidim izjemo. Vidim izjemne posameznike, ki posedujejo lastnost sočutja.
K: In misel ne more ustvariti sočutja.
JS: Ono obstaja.
K: Kako lahko obstaja, ko imam v svojem srcu sovraštvo, ko želim nekoga ubiti, ko se sam sebi smilim? Preden se pojavi sočutje, moramo biti osvobojeni vsega tega.
JS: Sedaj se osredotočam na izjeme. In ali imajo izjeme v svojih srcih sovraštvo?
K: Gospod, to je tako kot sonce, sončna svetloba ni moja ali vaša. Deliva si jo. Toda v trenutku, ko je to moja svetloba, to postane otročje. Torej, vse, kar lahko storite je, da ste kakor sonce, in mi dajete sočutje, ljubezen, inteligenco in nič več – nikar ne recite, stori to, ne stori ono – ker potem padem v zanko, ki so jo ustvarile cerkve in religije. Svoboda pomeni, gospod, da si zunaj zapora – zapora, ki ga je zase ustvaril človek. In vi, ki ste svobodni, bodite zunaj. To je vse. Nič več ne morete storiti.
JS: Rekli ste nekaj zelo pozitivnega, zelo pomembnega, zelo pomenljivega. Slišal sem, da ste rekli, da obstajajo ljudje, skupina posameznikov, ki posedujejo te lastnosti izžarevanja nečesa, kar lahko pomaga preostanku človeštva.
K: Vendar, vidite, da obstaja celoten koncept – ne bom se v njega poglabljal, je preveč nepomemben – da obstajajo ljudje, ki pomagajo, ne vodijo, ki ti rečejo, kaj naj storiš, in potem vse to postane tako neumno. To naj bo preprosto kot je sonce, sonce, ki daje luč. Če se želiš usesti na sonce, se usedeš, če se ne želiš, ostaneš v senci.
JS: Torej je to ta vrsta razsvetljenja.
K: To je razsvetljenje.