SPRAŠEVANJE KRISHNAMURTIJA

… nadaljevanje …
K: Toda vse religije, vse svete knjige, bodisi muslimanske ali katerekoli druge, trdijo, da moraš iti skozi določene sisteme.
WR: Toda budizem ne.
K: Trenutek, prosim. Budizma sploh ne bi omenil, ne vem. O njem sem bral, ko sem bil otrok, toda ušlo mi je iz spomina. Ko rečete, najprej se moraš disciplinirati in potem sčasoma to disciplino opustiti ..
WR: Ne, tega ne pravim. Tega tako ne dojemam in tudi ne Buda.
K: Potem se morda motim.
WR: Vprašanje, ki vam ga želim postaviti je: kako resnico spoznamo?
K: To je popolnoma druga zadeva.
WR: Kar pravim je, da smo pogojeni. Nihče nam tega ne more povedati, ne glede na to, kako močno se trudi. Revolucija je, da vidiš, da si pogojen. Trenutek, ko to vidiš, je zunaj časa, to je popolna revolucija in to je resnica.
K: Domnevajmo, da smo pogojeni z vzorcem evolucije – sem bil, sem, bom. To je evolucija. Ali ne?
WR: Da.
K: Včeraj sem ostudno ravnal, toda danes to slabo dejanje spoznavam in se osvobajam in jutri tega ne bom več storil in bom od njega osvobojen. To je naše celotno vedenje, psihološki ustroj našega bitja. To je vsakdanje dejstvo.
WR: Ali to vidimo? Razumevanje je lahko razumsko, zgolj besedno.
K: Ne govorim niti razumsko niti besedno, menim, da je ustroj dejstvo. Poskusil bom biti dober.
WR: Ne gre za vprašanje poskušanja, kako biti dober.
K: Ne, niti po Budi, niti po svetih knjigah, toda v vsakdanjem življenju povprečno človeško bitje pravi: ''Nisem tako dober, kot bi lahko bil, toda – dajte mi nekaj tednov ali let – in sčasoma bom strašansko dober.''
WR: Zagotovo se tako vedemo skoraj vsi.
K: Skoraj vsi. No, samo še trenutek. To je naše pogojevanje – kristjan, budist, ves svet je pogojen s to predstavo, ki morda izvira iz biološkega razvoja, vendar se je premaknila na psihološko področje.
WR: Da, to ste dobro povedali.
K: Torej, kako lahko moški ali ženska, človeško bitje, uniči ta vzorec, ne da bi v to vneslo čas? Razumete moje vprašanje?
WR: Da. Samo z videnjem.
K: Ne, ne morem videti, če sem ujet v ta prekleti, ostudni napredek. Vi pravite, samo z videnjem, in jaz pravim, da ne morem videti.
WR: Potem ne morete.
K: Ne, toda to želim raziskati. Se pravi, zakaj psihološko dajemo ''napredku'' tako velik pomen?
IS: Nisem učenjakinja, temveč praktik. Osebno, kot zahodnjakinja, kot nekdanja znanstvenica, sem našla v budističnem učenju najbolj zadovoljiv odgovor: da se slepim, da sem sama sebi ovira. Dokler sem tu s svojim svežnjem pogojevanja, ne morem videti in delovati.
K. To mi ne pomaga. Pravite, da ste se to naučili.
IS: To sem se naučila, toda to sem storila na način, ki ga uporabimo pri učenju igranja na klavir in ne na način proučevanja predmeta.
K: Ponovno. Igranje klavirja pomeni vajo. Torej, o čem govorimo ob koncu tega?
G Narayan: Zdi se, da imamo tu težavo. Znanje poseduje določeno privlačnost, določeno moč, znanje kopičimo, najsi je budistično ali znanstveno, saj ti daje svojski občutek svobode – čeprav to ni svoboda – na področju običajne resničnosti. In po letih proučevanja odkrijemo, da proučevanje zelo težko opustimo, kajti do te točke prispemo po približno dvajsetih letih in ko jo ocenjujemo opazimo, da nima lastnosti tega, čemur bi vi morda rekli resnica. Zdi se, da je težava pri vseh praksah, da takrat ko vadiš, nekaj dosežeš; in dosežek je iz vrste običajne resničnosti, ki ima določeno moč, določeno privlačnost, določeno zmožnost, morda določeno jasnost.
WR: Zaradi tega postanete na njega navezani.
GN: Da, in zbežati od njega je veliko težje kot začetniku; začetnik, ki teh stvari ni pridobil, morda nekaj vidi bolj neposredno, kot vidi človek, ki je pridobil veliko modrosti.
WR: To je odvisno od posameznika, ne morete posploševati.
K: Če lahko opozorim, lahko posplošujemo kot načelo. Toda pojdimo nazaj, kjer smo bili. Drži, da smo vsi ujeti v predstavo o napredku?
WR: Pravkar smo se strinjali, da človeštvo sprejema dejstvo, da je napredek postopna evolucija. Kot ste rekli, to biološko sprejema kot resnico in jo tam lahko dokaže, in tako to isto teorijo uporablja na psihološkem področju. Strinjali smo se, da je to človeško stanje.
K: Je to stanje resnica? Strinjam se, da v smislu biološke evolucije obstaja napredek in sem to postopno prenesel na psihološki obstoj? Ali je to resnica?
WR: Sedaj razumem, kaj sprašujete. Ne verjamem, da je to resnica.
K: Zato bom opustil celotno zamisel o disciplini.
...nadaljevanje sledi...