ponedeljek, 8. junij 2009

Ta blagoslov je tam, kjer ste vi


… nadaljevanje …
Ali ste kdaj poslušali zvok? Zvok! Vesolje je napolnjeno z zvokom. Zemlja je polna zvoka. In mi iščemo tišino. Meditiramo, da bi našli neko vrsto miru, neko vrsto tišine. Toda, če razumemo zvok, bo v samem slišanju zvoka tišina. Tišina ni ločena od zvoka. Toda tega ne razumemo, ker nikoli ne poslušamo zvoka. Ali ste kdaj sedeli pod drevesom, ko je bil zrak zelo negiben, tih, ko se ni zganil noben list? Ali ste kdaj sedeli tako pod drevesom in poslušali zvok drevesa? Če ni bilo tišine, ni bilo zvoka. Zvok ne-varnosti – sam zvok – nas prisili v iskanje varnosti, ker nikoli ne poslušamo zvoka ne-varnosti. Če bi poslušali vse zapletenosti ne-varnosti, celotno gibanje ne-varnosti – kar je povzročilo, da smo si izmislili bogove, rituale in vse to – potem se iz te ne-varnosti naravno zgodi varnost. Toda, če iščete varnost kot nekaj, kar je ločeno od ne-varnosti, ste v sporu.
Veste, zvečer, ko je nebo jasno – ne v Bombaju – in je na njem samo ena zvezda in popolna tišina, in če poslušate to tišino, v tej tišini obstaja zvok. In ne obstaja ločenost med zvokom in tišino; oba gresta skupaj. Na enak način razumemo ne-varnost, njen vzrok. Vzrok ne-varnosti je naše lastno omejeno, razbito psihološko stanje. Toda, če obstaja način življenja, ki je celokupen, potem ne obstaja takšna stvar, kot je varnost ali ne-varnost.
Torej, če želite, bomo o tem skupaj razpravljali: Kaj je celokupen način življenja? Beseda 'celota' pomeni popoln, stanje, v katerem ni razdrobljenosti – ni drobcev kot je poslovnež, umetnik, pesnik, verska oseba in tako naprej. Toda mi nenehno razporejamo ljudi kot komuniste, socialiste, kapitaliste in tako dalje.
Naša življenja so, če skrbno opazujete, razbita. Naša življenja so razdrobljena. In mi moramo razumeti, zakaj so človeška bitja, ki na tej čudoviti zemlji živijo že milijone let, tako razdrobljena, tako razbita? Kot smo včeraj rekli, je eden glavnih vzrokov te razbitosti to, da so možgani suženj mišljenja in mišljenje je omejeno. Kjer obstaja omejenost, mora biti razdrobljenost. Ko se ukvarjam sam s seboj, s svojim napredkom, svojo izpolnitvijo, s svojo srečo, svojimi problemi, sem razbil celotno zgradbo človeštva v 'mene. Torej je mišljenje eden od dejavnikov, zakaj so človeška bitja razdrobljena. In drugi dejavnik je čas.
Ali ste kdaj premišljevali, kaj je čas? Po mnenju znanstvenikov, ki se s tem ukvarjajo, je čas niz gibanj. Torej je gibanje čas. In čas ni samo po uri, kronološki: čas kot vzhajanje sonca in zahajanje sonca, tema noči in svetloba jutra. Obstaja tudi psihološki čas, notranji čas: 'Sem to, toda postal bom ono.'; 'Ne znam matematike, toda nekega dne se jo bom naučil.' To zahteva čas. Učenje novega jezika zahteva veliko časa. Obstaja čas za učenje, za pomnenje, za razvoj veščine, in prav tako obstaja čas, ko egocentrična entiteta reče: 'Postal bom nekaj drugega.' To 'postajanje' ravno tako pomeni čas. Mi raziskujemo, ne samo čas za učenje spretnosti, temveč tudi čas, ki smo ga razvili kot proces doseganja. Ne veste, kako meditirati, torej s prekrižanimi nogami sedete in se učite nadzirati misli, tako da boste nekega dne dosegli to, kar naj bi meditacija bila. Tako vi vadite, vadite, vadite in zato postanete mehanični. To je, da vse, kar vi vadite, vas naredi mehaničnega.
… nadaljevanje …

Ni komentarjev: