… nadaljevanje …
Prav tako moramo skupaj pretresti, kaj je smrt. To je gotova stvar s katero se moramo vsi soočiti. Bodisi da smo revni ali bogati, nevedni ali polni znanja, smrt je gotovost za vsako človeško bitje, vsi bomo umrli. In nikoli nismo zmogli razumeti naravo smrti; Vedno smo se bali smrti, ali ne? In upamo na nadaljevanje po smrti. Torej bomo zase odkrili, kaj je smrt, kajti z njo se bomo soočili, najsi smo stari ali mladi. In da bi razumeli smrt, moramo raziskati kaj je življenje, kaj je naše življenje.
Ali zapravljamo svoja življenja? Z besedo 'zapravljamo' mislimo na zgubljanje naše energije na različne načine, njeno zgubljanje v specializiranih poklicih. Ali zapravljamo naš celotni obstoj, naše življenje? Če ste bogati lahko rečete: ''Da, nakopičil sem veliko denarja, to je veliko zadovoljstvo.'' Ali če imate določen talent, je ta talent nevarnost za religiozno življenje. Talent je dar, zmožnost, sposobnost v posebni smeri, ki je specializacija. Specializacija je proces drobitve. Torej se morate vprašati, če zapravljate svoje življenje. Lahko ste bogati, lahko imate vse vrste sposobnosti, lahko ste specialist, velik znanstvenik ali poslovnež, toda ali je bilo ob koncu življenja vse to zapravljanje? Ves trud, vsa žalost, vsa velikanska zaskrbljenost, negotovost, neumna slepila, ki jih je človek zbral, vsi bogovi, vsi svetniki in tako dalje – ali je bilo vse to zapravljanje? Lahko imate moč, položaj, toda ob njihovem koncu – kaj? Prosim, to je resno vprašanje, ki si ga morate postaviti. Drugi na to vprašanje ne more odgovoriti namesto vas.
Torej, ločili smo življenje od umiranja. Umiranje je konec našega življenja. Odrinemo ga, kakor je le mogoče, daleč – dolg časovni interval – toda na koncu dolgega potovanja umremo. In kaj je to, čemur pravimo življenje? Služenje denarja, odhajanje v pisarno od devetih do petih, nadurno delo najsi je to v laboratoriju ali v pisarni ali v tovarni, in neskončni spor, strah, zaskrbljenost, osamljenost, obup, potrtost – to celotni način obstoja je to, čemur pravimo življenje. In na tem vztrajamo. Toda, ali je to življenje? Življenje je bolečina, žalost, zaskrbljenost, spor, vsaka oblika prevare in pokvarjenosti. Kjer je sebičnost, tam mora biti pokvarjenost. To je tisto, čemur pravimo življenje. To vemo, z vsem tem smo seznanjeni, to je naš vsakdanji obstoj. In strah nas je umiranja, kar je pustiti vse stvari, ki jih poznamo, vse stvari, ki smo jih izkusili in zbrali – sijajno pohištvo in čudoviti zbirko podob in slik. In smrt pride in reče: ''Nobene od teh stvari ne moreš več imeti.''
Tako se v strahu pred neznanim, oprijemamo znanega. Lahko iznajdemo reinkarnacijo. Toda nikoli ne raziščemo, kaj je tisto, kar se rodi v naslednjem življenju. Kar se rodi v naslednjem življenju je le sveženj spominov. Ker živimo po spominih. Živimo po znanju, ki smo ga pridobili ali nasledili in to znanje je to, kar smo. Jaz je znanje o preteklih izkušnjah, mislih in tako dalje. Jaz je to. Jaz lahko v nekom odkrije nekaj božanskega. Toda to je še vedno dejavnost mišljenja in mišljenje je vedno omejeno. Torej, to je naše življenje, to je tisto, čemur pravimo življenje – užitek in bolečina, nagrada in kazen. In smrt pomeni konec vsega tega, konec vseh stvari, o katerih smo razmišljali, jih kopičili, uživali. In na vse to smo navezani. Navezani smo na naše družine, nakopičen denar, znanje, prepričanja in ideale po katerih živimo. Na vse to smo navezani. In smrt reče: ''To je konec tega, stari moj.''
Ni komentarjev:
Objavite komentar