Ta blagoslov je tam, kjer ste vi

… nadaljevanje …
Torej bomo raziskovali, trenirali naše možgane, našo razumnost in našo logiko, da bi odkrili, kaj je religija, kaj je religiozno življenje. Ali je v sodobnem svetu religiozno življenje mogoče? Kar ne pomeni, da postanemo menih ali se pridružimo neki organizirani skupini menihov. Samo takrat, ko razumemo kaj religije dejansko so in vse to odrinemo vstran, in ne pripadamo nobeni organizirani religiji, nobenemu guruju in nimamo nobene psihološke ali tako imenovane duhovne avtoritete, bomo zmožni sami odkriti, kaj je dejansko, resnično religiozno življenje. Ne obstaja nobena duhovna avtoriteta. To je eden od zločinov, ki smo ga zakrivili – iznašli smo posrednika med nami in resnico.
Torej boste začeli raziskovati, kaj je religija in v samem procesu tega raziskovanja živite religiozno življenje, ne na njegovem koncu. V samem procesu gledanja, opazovanja, razpravljanja, dvomov, spraševanja, ne da bi imeli prepričanje ali vero, že živite religiozno življenje. To bomo storili sedaj.
Ko gre za religiozne zadeve, se zdi, da smo zgubili vso razumnost, vso logiko in zdravo pamet. Biti moramo logični, razumni; moramo dvomiti, spraševati. Vse stvari, ki jih je zgradil človek – bogove, odrešitelje, guruje in njihovo avtoriteto – vse to ni religija. Gre zgolj za prevzem avtoritete od manjšine. Ali pa jim avtoriteto daste vi. Ali ste kdaj opazili, da se takrat, ko obstaja socialni ali politični nered, vedno pojavi diktator, vladar? Nedavno smo imeli takšne primere – Musolinija in Hitlerja, tega norega človeka. Ko obstaja politični, religiozni nered ali v našem življenju, ustvarimo avtoriteto. Vi ste odgovorni za avtoriteto. In obstajajo ljudje, ki so preveč pripravljeni sprejeti avtoriteto.
Torej bomo skupaj pogledali kaj je religija. Ko obstaja strah, človek neizogibno išče nekaj, kar ga bo varovalo, zaščitilo, kar mu bo dajalo občutek gotovosti, popolne varnosti, ker je do konca prestrašen. Zaradi tega strahu smo iznašli bogove, zaradi tega strahu smo iznašli vse obrede, ves ta cirkus, ki se dogaja v imenu religije. Vse templje v tej deželi, vse cerkve in mošeje je zgradilo mišljenje. Lahko pravite da obstaja neposredno razodetje, toda nikoli se o njem ne sprašujete, nikoli ne dvomite o tem razodetju; sprejeli ste ga. In če uporabimo logiko in razum vidimo, da vse praznoverje, ki smo ga nakopičili, ni religija. Očitno. Ali lahko vse to odrinete, da bi odkrili, kaj je narava religije, uma, ki poseduje kvaliteto religioznega življenja?
Ali lahko mi, kot človeška bitja, ki so prestrašena, ne iznajdemo, ne ustvarimo iluzije, temveč se s strahom soočimo? Strah lahko popolnoma izgine, ko ga zadržite, z njim ostanete, od njega ne pobegnete, ko mu posvetite popolno pozornost. To je tako, kot bi na strah vrgli luč, močno, sijočo luč. Potem ta strah popolnoma izgine. In ko ni strahu, ni boga, ni obredov; vse to postane nepotrebno, neumno. Vse to je nereligiozno. Stvari, ki jih je iznašlo mišljenje, so nereligiozne, kajti mišljenje je materialistični proces, ki temelji na izkušnjah, znanju in spominu. In mišljenje je iznašlo celotno brbljanje, celotno zgradbo organiziranih religij, ki je brez vsakega pomena. Ali lahko to prostovoljno odrinete stran, ne da bi na koncu tega iskali nagrado? Boste to storili? Ko to storite, začnite spraševati: Kaj je to religija in ali kaj obstaja onkraj časa in mišljenja?
To vprašanje lahko postavite, toda če mišljenje iznajde nekaj onkraj, je to še vedno materialen proces. Rekli smo, da je mišljenje materialen proces, ker ga vzdržujejo, hranijo možganske celice. Govorec ni znanstvenik, toda to lahko opazite pri sebi, opazujete dejavnost vaših možganov, ki je dejavnost mišljenja. Torej, če lahko to z lahkoto odrinete vstran, brez upiranja, potem neizogibno vprašate: Ali je kaj onkraj vsega časa in prostora? Ali obstaja kaj, kar ni pred tem videl noben človek? Ali obstaja kaj brezmejno svetega? Ali obstaja kaj, česar se možgani niso nikoli dotaknili? To boste odkrili, če boste naredili prvi korak – kar je zbrisati ves ta nesmisel, ki mu pravimo religija, tako da uporabljamo svoje možgane, svojo logiko, svoj dvom, svoje spraševanje.
... nadaljevanje ...