… nadaljevanje …
Ko spoznate, da ste celotno človeštvo – je to tisto, kar je ljubezen. Potem ne boste ubili drugega, potem drugega ne boste poškodovali. Znebili se boste vse agresije, nasilnosti in krutosti religij. Torej je naša zavest eno z vsem človeštvom. Ne vidite lepote tega, veličastnosti tega. Vrnili se boste k vašemu lastnemu vzorcu, misleč, da ste vsi posamezniki, se borili, prepirali, tekmovali, vsi poskušali izpolniti vaš lasten majhen živalski jaz. Da gospod, to vam nič ne pomeni, ker se boste vrnili k vašemu lastnemu življenjskemu načinu. Torej je mnogo bolje, da vsega tega ne poslušate. Če poslušate resnico in se po njej ne ravnate, to deluje kot strup. Zaradi tega so vaša življenja tako brez vrednosti in površna.
Prav tako moramo skupaj pretresti, zakaj človek večno išče užitek – užitek posedovanja, užitek uspeha, užitek moči, užitek družbenega položaja. Obstaja spolni užitek, ki ga vzdržuje nenehno razmišljanje o spolnosti, predstavljanje, predočanje slik, ustvarjanje podob To je, misel da užitek; občutek je spremenjen v užitek. Torej moramo razumeti, kaj je užitek in zakaj ga iščemo. Ne pravimo, da je to prav ali narobe. Ne obsojamo užitka, kot ne obsojamo želje. Želja je del užitka. Izpolnitev želje je sama narava užitka. Želja je lahko vzrok nereda – vsak želi izpolniti svoje lastne posebne želje.
Tako bomo skupaj raziskali ali je želja eden od glavnih vzrokov nereda, mi moramo raziskati željo, ne jo obsojati, ne od nje bežati, ne jo poskušati potlačiti. Največ religij pravi, potlači željo – kar je nesmisel. Torej, poglejmo si to. Kaj je želja?
Postavite to vprašanje sebi. Verjetno nas večina o tem sploh ni razmišljala. To smo sprejeli kot način življenja, kot naravni instinkt moškega ali ženske in tako pravimo, zakaj bi se s tem mučili? Tisti ljudje, ki so se odpovedali svetu, tisti, ki so stopili v samostane in tako dalje, poskušajo v čaščenju simbola ali osebe poduhoviti njihove želje. Prosim, ne pozabite, da ne obsojamo želje. Poskušamo odkriti, kaj je želja, zakaj je človek že tisočletja, tako fizično kot tudi psihično, v pasti želje, v mreži želje.
Ali raziskujete z govorcem ali pa ga zgolj poslušate, ko raziskuje ali razlaga? Veste, lahko se je ujeti v razlage, v opise, in zadovoljni smo s komentarji, opisi in razlagami. Tega tu ne počnemo. Jaz moram razložiti, opisati, opozoriti, postaviti v besedni okvir, toda tudi vi se morate v to poglobiti in ne zgolj reči, strinjam se ali ne strinjam se. Odkriti morate naravo želje, njeno zgradbo, kako je sestavljena in kaj je njen izvor.
Govorec bo opisal, ne analiziral. Obstaja razlika med analizo in zaznavo. Analiza pomeni analitika in stvar, ki se analizira. Kar pomeni, da se analitik razlikuje od analiziranega. Toda ali sta različna? Predpostavimo, da sem analitik in da sem zavisten. Začnem analizirati, zakaj sem zavisten, ker mislim, da sem različen od zavisti. Toda zavist sem jaz; ta ni ločena od mene. Pohlep, tekmovalnost, primerjava – vse to sem jaz. Torej, mi ne analiziramo; mi gledamo, mi slišimo, se učimo. Učenje ni zgolj kopičenje spomina. To je potrebno, toda učenje je nekaj popolnoma drugačnega. Ni proces kopičenja. Pri učenju se gibljete, sveži, nikoli ne beležite.
Tako opazujemo željo, njen izvor, in zakaj so človeška bitja v njej nenehno ujeta. Če imate malo denarja, si ga želite več. Če imate malo moči, si je želite več. In moč v katerikoli obliki, najsi bo nad vašo ženo ali vašimi otroki ali politična ali verska moč, je gnusna stvar. Je zla, ker nima nič opraviti z resnico. Torej, kaj je izvor želje? Živimo po občutenju. Če ne bi bilo občutenja, biološko in psihološko, bi bili mrtva človeška bitja.
…nadaljevanje …
Ni komentarjev:
Objavite komentar