Vpraševanje Krishnamurtija

… nadaljevanje …
Druga zelo pomembna stvar je poudarjanje zavedanja ali pozornosti. Biti pozoren, to je v Budovem učenju izredno pomembno. Bil sem zelo presenečen, ko sem v Mahaparinibbanasutri bral razgovor o zadnjem mesecu njegovega življenja, da je vedno, kjerkoli se je ustavil in govoril svojim učencem, rekel: zavedajte se, negujte zavedanje, pozornost. Temu se reče prisotnost pozornosti. Tudi v vašem učenju, ki ga zelo cenim in sledim, je to prav tako močno poudarjeno.
Druga zanimiva stvar je vaše nenehno poudarjanje začasnosti. To je ena od temeljnih stvari v Budovem učenju, vse je začasno, nič ni stalno. V knjigi Osvoboditev od znanega (Freedom from the known) pravite, da je spoznanje, da ni nič stalnega, izjemno pomembno – kajti samo potem je um svoboden. To je v popolnem skladu s Štirimi plemenitimi resnicami Bude.
Obstaja še ena točka, ki kaže, kako se vaše in Budovo učenje ujemata. Mislim, da v knjigi Osvoboditev od znanega pravite, da nadzor in zunanja disciplina nista prava pot in tudi nedisciplinirano življenje nima nobene vrednosti. Ko sem to bral, sem na rob zapisal: brahman je vprašal Budo, kako ste pridobili te duhovne višine, s kakšnimi smernicami, kakšno disciplino, s kakšnim znanjem? Buda je odgovoril: ne z znanjem, ne z disciplino, ne z navodili, in tudi brez njih ne. To je zelo pomembno – ne s temi stvarmi, pa tudi brez njih ne. Natanko to pravite vi: obsojate odvisnost od discipline, toda brez discipline je življenje brez vrednosti. Enako je v zen budizmu – zen budizem ne obstaja. Zen je budizem. V zenu gledajo na odvisnost od discipline kot na navezanost in to se zelo obsoja, toda v svetu ne obstaja sekta budizma, kjer bi tako zelo poudarjali disciplino.
Obstaja še veliko drugih stvari, o katerih lahko govoriva, toda na začetku bi rekel, da v teh stvareh obstaja temeljna skladnost in med vami in Budo ni spora. Seveda pa vi, kot pravite, niste budist.
K: Ne, gospod.
WR: In ne vem, kaj sem jaz, to ni pomembno. Toda med vašim učenjem in učenjem Bude je le malo razlike, samo da vi pravite iste stvari na način, ki je današnjemu in jutrišnjemu človeku privlačen. In zdaj bi rad vedel, kaj o vseh teh stvareh mislite vi.
K: Ali lahko, z vsem dolžnim spoštovanjem, gospod, vprašam, zakaj primerjate?
WR: To je zato, ko sem, kot budistični učenjak, kot nekdo, ki je študiral budistična besedila, bral vaše knjige, sem vedno videl, da je to ista stvar.
K: Da, gospod, toda če lahko vprašam, kaj je potreba primerjanja?
WR: Potreba ne obstaja.
K: Če ne bi bili poznavalec budizma in vseh Budovih suter in govorov, če se ne bi tako poglobili v budizem, kako bi na vas, brez tega ozadja, branje teh knjig vplivalo?
WR: Tega vam ne morem povedati, ker nisem bil nikoli brez tega ozadja. Smo pogojeni, to je pogojevanje. Vsi smo pogojeni. Na to vprašanje ne morem odgovoriti, ker ne vem, kakšno bi bilo stanje.
K: Če lahko opozorim, upam, da nimate nič proti …
WR: Sploh ne.
K: …ali znanje človeška bitja pogojuje – poznavanje svetih knjig, znanje, kaj so rekli sveti možje in tako dalje, vsa lestvica tako imenovanih svetih knjig, ali to človeštvu sploh kaj pomaga?
... nadaljevanje ...