Ujetost v 'matrico'

Globoko resnico je težko pravilno opisati z besedo. Vsem se kdaj zgodi, redkeje ali pa bolj pogosto, da doživimo nek notranji uvid, se srečamo z Ljubeznijo, z Jasnostjo, s Tišino. Ker so taki uvidi izjemno dragoceni, jih želimo deliti z drugimi, jim razložiti čudovitost, ki se nam je zgodila. Ko poskušamo uvid z besedami prenesti drugim, nekako izgubi pravi lesk. Vse je slišati tako vsakdanje, običajno. To je izključno naše doživetje. Četudi to poskušamo storiti in to nekdo posluša ali bere, to ostane na njegovi intelektualni ravni in se ga globoko ne dotakne, ne povzroči resničnega notranjega premika.
Vsi smo bolj ali manj vpeti v tako imenovano čustveno-miselno 'matrico'. Da bi doživeli ali uvideli globoko resnico, se moramo nekako iz nje prebiti, dvigniti nad 'matrico', ki je strahotno omejujoča stvar.
Obstaja več načinov, kako se 'matrice' rešiti. Najboljši, po mojem mnenju, je način J. Krishnamurtija. Na izjemno preprost in jasen način, čeprav je to pri tako zapleteni stvari zelo težko, nam v svojih delih osvetljuje naš čustveno-miselni svet in nas potiska v širše zavedanje. Ker je 'matrica' spletena tako zelo gosto, stvari, ki so v njo vpete, težko jasno vidimo. Z njo se velikokrat popolnoma poistovetimo in jo zaradi tega sploh nismo zmožni videti. Zato je njegovo učenje skrajno dragoceno. Z natančnostjo kirurškega noža njegova beseda z nas lušči predsodke, sprejeta prepričanja in razgalja našo pogojenost. Vsem, ki še niste našli svoje poti do Resnice ali mogoče tavate med različnimi potmi, priporočam učenje J. Krishnamurtija, ki se zelo razlikuje od drugih.
Za tiste, ki tega ne veste, naj povem, da je bil Krishnamurti rojen v Indiji. Pri štirinajstih letih so ga kot velik duhovni potencial odkrili teozofi, ki so poslej skrbeli za njegovo izobrazbo.
Tako je ta, v Indiji rojen in na zahodu izobražen filozof, neverjetno blizu zahodnemu človeku. Nekaj njegovih del je že prevedenih v naš jezik, knjiga z naslovom Osvoboditev od znanega bo izšla februarja, nekaj krajših sestavkov pa boste našli tudi v Teozofskih novicah. Čeprav
smo rekli, da se globokih resnic ne da na druge prenašati z besedo, Krishnamurtiju to uspeva na zelo nenavaden način. Ko nam opisuje in osvetljuje znano, nas tega osvobaja, in se nam tako pomaga dotakniti neznanega, Končnega.