... nadaljevanje poglavja Zavedanje

Zavedanje

Poglavje iz Krishnamurtijeve knjige Nujnost spremembe.

Spraševalec: Ali je lahko um osvobojen preteklosti?

Krishnamurti: Kdo postavlja to vprašanje? Je to entiteta, ki je rezultat mnogih velikih sporov, spominov in izkušenj – je to ona, ki sprašuje – ali to vprašanje nastane samo po sebi, iz zaznave dejstva? Če to vprašanje postavlja opazovalec, potem poskuša pobegniti od dejstva sebe, ker reče, tako dolgo sem živel v bolečini, težavah, v žalosti, rad bi šel onstran tega nenehnega boja. Če postavi vprašanje iz tega motiva, bo njegov odgovor zatekanje v nekakšen pobeg. Od dejstva se lahko odvrnemo, ali pa se z njim soočimo. In beseda in simbol sta odvračanje od tega. V resnici je že samo postavljanje tega vprašanja dejanje pobega, ali ne? Moramo se zavedati, ali to vprašanje je ali ni dejanje pobega? Če je, je to hrup. Če ni opazovalca, potem obstaja tišina, ki je popolna negacija celotne preteklosti.

Spraševalec: Tukaj sem zgubljen. Kako lahko v nekaj sekundah pometem s preteklostjo?

Krishnamurti: Spomnimo se, da razpravljamo o zavedanju. Skupaj pretresamo to vprašanje zavedanja.

Obstaja drevo in pogojeni odziv na drevo, ki je v odnosu ''jaz'', ''jaz'', ki je samo središče konflikta. Torej, ali je to tisti 'jaz', ki postavlja vprašanje? Tisti 'jaz', ki je, kot smo rekli, sama zgradba preteklosti? Če vprašanja ne postavlja zgradba preteklosti, če vprašanja ne postavlja ''jaz'', potem ni zgradbe preteklosti. Ko postavlja vprašanje zgradba, deluje v odnosu do dejstva sebe, se sebe ustraši in hoče od sebe pobegniti. Ko ta zgradba ne postavi tega vprašanja, ne deluje v odnosu do sebe. Na kratko ponovimo: obstaja drevo, obstaja beseda, odziv na drevo, ki je kritik ali ''jaz'', ki prihaja iz preteklosti; in potem obstaja vprašanje: ali lahko pobegnem iz tega nemira in agonije? Če to vprašanje postavlja ''jaz'', je to nenehno ohranjanje sebe.

Torej, če se tega zaveda, ne postavlja tega vprašanja! Če se zaveda in vidi vso zapletenost tega, vprašanja ne more postaviti. Ker vidi past, sploh ne postavi vprašanja. Torej, ali vidite, da je vse to zavedanje površinsko? Enako je kot zavedanje, ki vidi drevo.

Spraševalec: Ali obstaja še kakšna druga vrsta zavedanja? Obstaja v zavedanju še kakšna druga razsežnost?

Krishnamurti: Zopet bodimo previdni in si razjasnimo, da ne postavljamo tega vprašanja iz kakršnegakoli motiva. Če obstaja motiv, smo nazaj v pasti pogojenega odziva. Ko je opazovalec povsem tiho, ne utišan, ali je porajajoča se kvaliteta zavedanja zagotovo drugačna?

... nadaljevanje sledi.

Predstavitev knjige

V četrtek, 19. 6. 2008 ob 18. uri bo založba Didakta na vrtu Društva slovenskih pisateljev pripravila predstavitev Krishnamurtijeve knjige Osvoboditev od znanega. V primeru dežja bo predstavitev v kavarni SEM, Metelkova 2.

... nadaljevanje poglavja Zavedanje

Aprila je pri založbi Didakta izšla Krishnamurtijeva knjiga Osvoboditev od znanega, kjer nam avtor na preprost in edinstven način razlaga naš miselno čustveni svet in nas s tem hkrati od njega osvobaja.

...nadaljevanje poglavja Zavedanje

Spraševalec: Poskušam vam slediti. Poglejmo, če sem prav razumel. Obstaja zavedanje drevesa, kar razumem. Obstaja psihološki odziv na drevo, kar ravno tako razumem. Psihološki odziv
je ustvarjen iz preteklih spominov in preteklih izkušenj, to je ugajanje in ne-ugajanje, je delitev na drevo in na ''mene''. Da, mislim, da vse to razumem.

Krishnamurti: Je to tako jasno, kot drevo samo, ali pa je to preprosto jasnost opisa? Zapomnite si, kot smo že rekli, da opisano ni opis. Kaj imate vi, stvar ali njen opis?

Spraševalec: Mislim, da stvar.

Krishnamurti: Zatorej ni ''jaza'', ki je pri videnju tega dejstva opis. Pri videnju kateregakoli dejstva ''jaza'' ni. Bodisi je ''jaz'' ali videnje; ne moreta biti oba. ''Jaz'' je ne-videnje. ''Jaz'' ne more videti, se ne more zavedati.

Spraševalec: Ali smem tukaj nehati? Mislim, da sem dobil občutek za kaj gre, toda pustiti moram, da se to usede. Ali lahko jutri ponovno pridem?

Spraševalec: Mislim, da sem resnično razumel, ne-besedno, to, kar ste povedali včeraj. Obstaja zavedanje drevesa, obstaja pogojeni odziv na drevo in ta pogojeni odziv je konflikt, to je delovanje spomina in preteklih izkušenj, to je ugajanje in ne-ugajanje, to je predsodek. Ravno tako razumem, da je ta odziv predsodka rojstvo tega, čemur pravimo 'jaz' ali kritik. Jasno vidim, da v vseh odnosih obstaja ta 'jaz'. Torej, ali zunaj odnosov obstaja 'jaz'?

Krishnamurti: Videli smo, kako močno so pogojeni naši odzivi. Ko vprašate, če 'jaz' obstaja zunaj odnosa, to postane teoretično vprašanje, dokler se ne osvobodimo teh pogojenih odzivov. Ali to vidite? Tako naše prvo vprašanje ni, če zunaj pogojenih odzivov 'jaz' obstaja ali ne, temveč rajši, ali je lahko um, v katerega so vključena vsa naša čustva, osvobojen tega pogojevanja, ki je preteklost? 'Jaz' je preteklost. 'Jaz' ne obstaja v sedanjosti. 'Jaz' obstaja, dokler um deluje v preteklosti. In um je ta preteklost, um je ta 'jaz'.

Ne morete reči, obstaja um in obstaja preteklost, pa najsi je to preteklost iz pred nekaj dni, ali iz pred tisočih let. Tako sprašujemo: ali se lahko um osvobodi včerajšnjega? Torej, vpletenih je več stvari, ali ne? Predvsem, obstaja površinsko zavedanje. Potem obstaja zavedanje pogojenega odziva. Potem obstaja spoznanje, da je um preteklost, um je ta pogojeni odziv. Potem obstaja vprašanje, ali se um lahko osvobodi preteklosti. In vse to je eno poenoteno delovanje zavedanja, ker v tem ni zaključkov. Ko rečemo, da je um preteklost, to spoznanje ni verbalni zaključek, temveč dejanska zaznava dejstva. Francozi imajo besedo za takšno zaznavo dejstva, temu pravijo 'constatation' (ugotovitev op. prev.). Ko vprašamo, ali je lahko um osvobojen preteklosti, ali to vprašanje postavi kritik, 'jaz', ki je preteklost sama?

... nadaljevanje sledi.

... nadaljevanje poglavja: Zavedanje

Pri založbi Didakta je aprila izšla Krishnamurtijeva knjiga Osvoboditev od znanega, kjer avtor na preprost in edinstven način razlaga naš čustveno miselni svet in nas s tem hkrati od njega osvobaja.


... nadaljevanje poglavja ZAVEDANJE iz Krishnamurtijeve knjige Nujnost spremembe.

Spraševalec: Mislim, da to razumem.

Krishnamurti: Torej vidite da so vrtnica in vse vesolje in ljudje v njem, vaša lastna žena, če jo imate, zvezde, morja, gore, mikrobi, atomi, nevtroni, ta soba, vrata v resnici tu. Sedaj naslednji korak; kar o teh stvareh mislite, ali kaj ob njih čutite je vaš psihološki odziv nanje. In temu pravimo misel ali čustvo. Torej je površinsko zavedanje zelo preprosta zadeva: vrata so tu. Toda opis vrat niso vrata, in ko postanete pri opisovanju čustveno vpleteni, vrat ne vidite. Ta opis je lahko beseda ali znanstvena razprava ali močan čustveni odziv; nič od tega niso sama vrata. Zelo važno je, da to že od začetka pravilno razumemo. Če tega ne razumemo, bomo postali vedno bolj zmedeni. Opis ni nikoli opisano. Čeprav nekaj prav zdaj opisujemo in moramo, ni stvar, ki jo opisujemo, naš opis te stvari. Prosim, mislite na to med našim pogovorom. Nikoli ne mešajte besede s stvarjo, ki jo ta opisuje. Beseda ni nikoli dejanska in nas zlahka zapelje, ko pridemo do naslednje stopnje zavedanja, kjer to postane osebno in zaradi besede postanemo čustveni.
Obstaja torej površinsko zavedanje drevesa, ptice, vrat in obstaja odziv na to, ki je misel, občutek, čustvo.
Ko se tega odziva zavemo, lahko to imenujemo druga globina zavedanja. Obstaja zavedanje vrtnice in zavedanje odziva na vrtnico. Pogosto se tega odziva na vrtnico ne zavedamo. Dejansko je zavedanje, ki vidi rožo, in ki vidi odziv, isto. To je eno gibanje in je napačno govoriti o zunanjem in notranjem zavedanju. Ko se drevesa brez kakršnegakoli psihološkega zapletanja vizualno zavedamo, v odnosu ni delitve. Toda, ko se na drevo psihološko odzovemo, je ta odziv pogojen, je odziv preteklega spomina, preteklih izkušenj in v odnosu je ta odziv delitev. Ta odziv je rojstvo tega, kar bomo imenovali ''jaz'' v odnosu in ''ne-jaz''. To je, kako se vi postavite v odnosu do sveta. To je, kako vi ustvarite posameznika in skupnost. Sveta ne vidimo takšnega kot je, temveč v njegovih različnih odnosih do ''jaza'' spomina. Ta delitev je življenje in krepitev vsega, kar imenujemo naše psihološko bitje in od tod izhaja vse protislovje in delitev.
Ali ste popolnoma prepričani, da to dojemate? Ko se drevesa zavedamo, ni vrednotenja. Toda, ko se na drevo odzovemo, ko drevo ocenjujemo z ugaja ali ne ugaja, potem v temu zavedanju kot ''jaz'' in ''ne-jaz'' nastane delitev, ''jaz'', ki se od opazovane stvari razlikuje. V odnosu je ta ''jaz'' odziv preteklega spomina, preteklih izkušenj. Torej, ali se lahko zavedamo, opazujemo drevo brez vsake sodbe, in ali lahko opazujemo odziv, reakcije brez vsake sodbe? Na ta način lahko izkoreninimo princip delitve, princip ''jaza'' in ''ne-jaza'' tako, da gledamo oba, drevo in gledamo sebe.

nadaljevanje sledi ...

ZAVEDANJE

Pri založbi Didakta je meseca aprila izšla Krishnamurtijeva knjiga Osvoboditev od znanega, kjer avtor na kar se da preprost in edinstven način razlaga naš čustveno miselni svet in nas s tem hkrati od njega osvobaja.

ZAVEDANJE

Poglavje iz Krishnamurtijeve knjige Nujnost spremembe.

Spraševalec: Rad bi vedel, kaj z zavedanjem mislite, ker ste velikokrat rekli, da je v resnici zavedanje tisto, o čemer učite. S poslušanjem vaših govorov in z branjem vaših knjig sem poskusil to razumeti, toda zdi se, da nisem prišel prav daleč. Vem, da to ni vadba in razumem, zakaj tako poudarjeno zavračate vse vrste vadbe, urjenja, sistemov, discipline ali rutine. Vidim važnost tega, kajti sicer to postane mehanično in na koncu tega postane um top in neumen. Če smem, bi rad z vami prav do konca raziskal to vprašanje, kaj zavedati se pomeni. Videti je, da dajete tej besedi nek poseben, globlji pomen in vendar se mi zdi, da se mi ves čas zavedamo tega, kar se dogaja. Vem, ko sem jezen, vem, ko sem žalosten in vem, ko sem srečen.

KRISHNAMURTI: Sprašujem se ali se res zavedamo jeze, žalosti, sreče? Ali pa se teh stvari zavedamo, ko so povsod? Pričnimo, kakor da o tem ne vemo popolnoma ničesar in začnimo z ničle. Ne postavljajmo nobenih trditev, dogmatičnih ali subtilnih, temveč raziščimo to vprašanje, ki bo odkrilo, če se vanj resnično poglobimo, izredno stanje, ki se ga um verjetno ni nikoli dotaknil, dimenzijo, ki ni dosegljiva površinskemu zavedanju. Začnimo s površinskim in to predelajmo.

Z našimi očmi gledamo, z našimi čuti zaznavamo stvari okrog nas – barvo cvetlice, kolibrija nad cvetlico, svetlobo tega kalifornijskega sonca, tisoče zvokov različnih kvalitet in subtilnosti, globino in višino, senco drevesa in drevo samo. Na enak način občutimo tudi svoja telesa, ki so instrumenti teh različnih vrst površinskih čutnih zaznav.

Če bi ta zaznava ostala na površinskem nivoju, sploh ne bi bilo nobene zmede. Ta cvetlica, ta mačeha, ta vrtnica so tu in to je vse, kar je na tem. Ni prednosti, ni primerjave, ni ugajanja in neugajanja, samo stvar pred nami, brez vsakega psihološkega zapletanja. Ali je vsa ta površinska čutilna zaznava ali zavedanje dokaj jasno? Z uporabo vseh naprav moderne tehnologije se lahko razširi do zvezd, v globine morij in do končnih meja znanstvenega opazovanja.

Nadaljevanje sledi ...