... nadaljevanje poglavja Zavedanje

Zavedanje

Poglavje iz Krishnamurtijeve knjige Nujnost spremembe.

Spraševalec: Ali je lahko um osvobojen preteklosti?

Krishnamurti: Kdo postavlja to vprašanje? Je to entiteta, ki je rezultat mnogih velikih sporov, spominov in izkušenj – je to ona, ki sprašuje – ali to vprašanje nastane samo po sebi, iz zaznave dejstva? Če to vprašanje postavlja opazovalec, potem poskuša pobegniti od dejstva sebe, ker reče, tako dolgo sem živel v bolečini, težavah, v žalosti, rad bi šel onstran tega nenehnega boja. Če postavi vprašanje iz tega motiva, bo njegov odgovor zatekanje v nekakšen pobeg. Od dejstva se lahko odvrnemo, ali pa se z njim soočimo. In beseda in simbol sta odvračanje od tega. V resnici je že samo postavljanje tega vprašanja dejanje pobega, ali ne? Moramo se zavedati, ali to vprašanje je ali ni dejanje pobega? Če je, je to hrup. Če ni opazovalca, potem obstaja tišina, ki je popolna negacija celotne preteklosti.

Spraševalec: Tukaj sem zgubljen. Kako lahko v nekaj sekundah pometem s preteklostjo?

Krishnamurti: Spomnimo se, da razpravljamo o zavedanju. Skupaj pretresamo to vprašanje zavedanja.

Obstaja drevo in pogojeni odziv na drevo, ki je v odnosu ''jaz'', ''jaz'', ki je samo središče konflikta. Torej, ali je to tisti 'jaz', ki postavlja vprašanje? Tisti 'jaz', ki je, kot smo rekli, sama zgradba preteklosti? Če vprašanja ne postavlja zgradba preteklosti, če vprašanja ne postavlja ''jaz'', potem ni zgradbe preteklosti. Ko postavlja vprašanje zgradba, deluje v odnosu do dejstva sebe, se sebe ustraši in hoče od sebe pobegniti. Ko ta zgradba ne postavi tega vprašanja, ne deluje v odnosu do sebe. Na kratko ponovimo: obstaja drevo, obstaja beseda, odziv na drevo, ki je kritik ali ''jaz'', ki prihaja iz preteklosti; in potem obstaja vprašanje: ali lahko pobegnem iz tega nemira in agonije? Če to vprašanje postavlja ''jaz'', je to nenehno ohranjanje sebe.

Torej, če se tega zaveda, ne postavlja tega vprašanja! Če se zaveda in vidi vso zapletenost tega, vprašanja ne more postaviti. Ker vidi past, sploh ne postavi vprašanja. Torej, ali vidite, da je vse to zavedanje površinsko? Enako je kot zavedanje, ki vidi drevo.

Spraševalec: Ali obstaja še kakšna druga vrsta zavedanja? Obstaja v zavedanju še kakšna druga razsežnost?

Krishnamurti: Zopet bodimo previdni in si razjasnimo, da ne postavljamo tega vprašanja iz kakršnegakoli motiva. Če obstaja motiv, smo nazaj v pasti pogojenega odziva. Ko je opazovalec povsem tiho, ne utišan, ali je porajajoča se kvaliteta zavedanja zagotovo drugačna?

... nadaljevanje sledi.