Jedro Krishnamurtijevega učenja

Jedro Krishnamurtijevega učenja

Jedro Krishnamurtijevega učenja je vsebovano v trditvi, ki jo je izrekel leta 1929: ''Resnica je dežela brez poti.'' Do nje ne moremo priti skozi nobeno organizacijo, niti skozi vero, skozi dogmo, skozi duhovnika ali obred, skozi nobeno filozofsko znanje ali psihološko tehniko. Najti jo moramo skozi ogledalo odnosa, skozi razumevanje vsebine lastnega uma, skozi opazovanje in ne skozi intelektualne analize ali introspektivno seciranje. Kot varnostne ograje smo v sebi ustvarili predstave – religiozne, politične, osebne. Te se manifestirajo kot simboli, ideje, prepričanja. Breme tega obvladuje človekovo razmišljanje, odnose in vsakdanje življenje. To so vzroki naših problemov, kajti v vsakem odnosu ločujejo človeka od človeka. Človekovo zaznavo življenja oblikujejo koncepti, ki so v njegovem umu že uveljavljeni. Vsebina njegove zavesti je ta zavest. Ta vsebina je skupna vsemu človeštvu. Posameznik je ime, oblika in površinska kultura, ki jo je pridobil iz svojega okolja. Edinstvenost posameznika se ne nahaja v površinskem, temveč v popolni osvobojenosti od vsebine zavesti.

Svoboda ni reakcija; svoboda ni izbira. Človek se spreneveda, da je svoboden zato, ker ima izbiro. Svoboda je čisto opazovanje brez smeri, brez strahu pred kaznijo ali nagrado. Svoboda je brez motiva. Svoboda ni na koncu človekove evolucije, temveč se nahaja na prvi stopnici njegovega obstoja. Z opazovanjem začnemo odkrivati pomanjkanje svobode. Svobodo najdemo v zavedanju brez izbire našega vsakdanjega obstoja.

Mišljenje je čas. Mišljenje je rojeno iz izkušnje, znanja, kar je neločljivo od časa. Čas je človekov psihološki sovražnik. Naše delovanje temelji na znanju in zato času, tako je človek vedno suženj preteklosti.

Ko se človek začne zavedati gibanja njegove lastne zavesti, bo videl ločenost med mislecem in mišljenjem, opazovalcem in opazovanim, izkuševalcem in izkušnjo. Odkril bo, da je ta ločenost iluzija. Potem je samo čisto opazovanje, ki je vpogled brez vsake sence preteklosti. Ta brezčasovni vpogled povzroči globoko radikalno spremembo v umu. Totalna negacija je bistvo pozitivnega. Ko obstaja negacija vseh stvari, ki niso ljubezen – želje, užitek – potem obstaja ljubezen z njenim sočutjem in inteligenco.

Krishnamurti, 21. oktober, 1980