torek, 30. december 2008

Ljubezen, spolnost in religiozno življenje



Spraševalec: Zaljubil sem se, vendar vem, da v tem odnosu ni bodočnosti. To je situacija, ki sem jo že nekajkrat izkusil in ne želim se več vplesti v vso to bedo in zmedo. Pa vendar sem brez te osebe obupno nesrečen. Kako naj se rešim iz tega stanja?

KRISHNAMURTI: Osamljenost, potrtost, bednost, ki jo občutite brez te osebe, ki jo ljubite, je obstajala, še preden ste se zaljubili. To, kar vi imenujete ljubezen, je zgolj spodbuda, začasno prekrivanje vaše praznine. Skozi to osebo pobegnete iz te osamljenosti, to osebo uporabite, da jo pokrijete. Vaš problem ni odnos, temveč je to prej problem vaše lastne praznosti. Pobeg je zelo nevaren, ker, kakor kakšna droga, skrije resnični problem. Zato, ker v sebi nimate ljubezni, nenehno iščete ljubezen, da bi vas od zunaj napolnila. To pomanjkanje ljubezni je vaša osamljenost in ko boste videli resnico tega, je ne boste nikoli več poskušali napolniti s stvarmi in ljudmi od zunaj.

Obstaja razlika med razumevanjem popolne jalovosti tega pobega in odločitvijo, da se nič več ne vpletamo v to vrsto odnosa. Odločitev ni dobra, ker ojača stvar proti kateri se odločamo. Celo poimenovanje osamljenosti je dejanje opazovalca, da bi se je rešil. Takšno dejanje ne reši nič, zgolj ojača osamljenost, toda popolna nedejavnost glede te osamljenosti je sprememba. Gre onkraj občutkov in razmišljanja, se jim izmakne. Vse, kar se v vas dogaja, najsi je to jeza, potrtost, ljubosumnost ali katerikoli drugi spor, bo v hipu prenehalo.

Ni komentarjev: